Čeprav nepredvidljiva, ni niti neosebna niti prazna. Lahko se predstavi kot presežek in ne kot primanjkljaj možnih scenarijev (vsaka težnja po izkoreninjenju prihodnosti v apokaliptičnih scenarijih je pravzaprav težnja po ohranitvi sedanjega stanja). V radikalnih scenarijih si lahko celo predstavljamo prihodnost brez ljudi, ker je ni mogoče omejiti na ljudi. Prihodnost ni rezultat človekovega delovanja v sedanjosti, ampak več kot to – čeprav vsebuje tudi te posledice, spremenjene v komponente realnih dogodkov (v istem času kot posledice enega, vzroki drugega in plodna tla za razvoj tretje realnosti).
Namesto utopične ideje, ki jo poskušamo doseči (ne)uspešno, je lahko jugofuturizem plodna podlaga za idejo o različnih resničnostih, ki ne zmanjšujejo prihodnosti na določen scenarij, ampak ustvarjajo pogoje za pojmovanje prihodnosti.