manifest

Upanje je privlačen odnos do neznane prihodnosti. Podobno je nostalgija učinkovit odnos do razdrobljene preteklosti.

Če naš um, naše razmišljanje "I", ne dojame drugih realnosti, razen tiste, ki jo trenutno živimo, so naše naklonjenosti tiste, ki jih poganjajo nostalgični odnosi s preteklostjo in upanje na prihodnost, ki nam omogoča, da se obrnemo na ustvarjalne scenarije ponovnega izuma sedanjosti.

Čeprav je nostalgijo in upanje mogoče uporabiti kot izgovor za izključitev iz sedanjosti zaradi prepričanja, da "nič novega ne more biti dovolj dobro" ali "staromodno", je ravno to privlačen potencial za razumevanje, kaj ni ali kaj še ni tam, ki je pravzaprav radikalen n Oh.